Osteoartroza je kronično obolenje sklepa, ki povzroči bolečino, oteklino, slabšo gibljivost in posledično šepanje. Tradicionalno se pri zdravljenju kronične osteoartroze pri psih poslužujemo protivnetnih in protibolečinskh zdravil, operacij in prilagajanja aktivnosti. Novejši pristopi vključujejo tudi optimizacijo telesne teže, terapevtske vaje in različne druge fizioterapevtske tehnike. Ti pristopi lajšajo simptome bolezni in zmanjšujejo ali eliminirajo potrebo po protibolečinskih zdravilih.
Pišeta: Lenka Kokovnik, dr. vet. med. in Jana Gams, dr. vet. med., CCRP
Uvod
Osteoartroza je kronično obolenje sklepa, ki povzroči bolečino, oteklino, slabšo gibljivost in posledično šepanje. (1, 2). Zaradi mehanskih in biomehanskih faktorjev pride v sklepu do degradacije hrustanca, skleroze subhondralne kostnine, vnetja sinovialne membrane in formiranja periartikularnih osteofitov (3). Obolenje ne vpliva negativno zgolj na dobrobit živali, temveč tudi na lastnika - iz finančnega kot tudi emocionalnega vidika. Skrb za žival s kroničnimi težavami in bolečinami lahko povzroči psihološko stisko tudi pri lastnikih, bolj znano kot obremenjenost negovalca (angl. “caregiver burden”)(2). Glede na raziskave naj bi osteoarthritis prizadel do 20% psov starejših od 1 leta (2, 3).
Tradicionalno se pri zdravljenju kronične osteoartroze pri psih poslužujemo protivnetnih in protibolečinskh zdravil, operacij in prilagajanja aktivnosti. Novejši pristopi vključujejo tudi optimizacijo telesne teže, terapevtske vaje in različne druge fizioterapevtske tehnike. Ti pristopi lajšajo simptome bolezni in zmanjšujejo ali eliminirajo potrebo po protibolečinskih zdravilih (3, 4).
Primer
Apolon, 9-letni škotski ovčar, težak 26 kg, je prvič prišel na fizioterapijo leta 2020. Pred začetkom terapij je bila opravljena CT diagnostika, ki je pokazala bilateralno srednjo do hudo osteoartrozo ramen in bilateralno fragmentiran medialni koronoidni podaljšek. Lastnica je 2 meseca pred tem opazila bolj togo hojo sprednjih nog. Pes je hodil na največ 10-minutne sprehode, ki so bili zanj boleči in utrujajoči. Sprehoda v hrib navzgor ali navzdol ni zmogel, po stopnicah so ga nosili. Tretiran je bil tudi z intraartikularno aplikacijo kortikosteroidov v obe rami, ki mu ni izboljšala stanja.
Ob prvem obisku fizioterapije je pes bilateralno šepal na sprednji okončini stopnje 3/5. V splošnem je bil slabše omišičen, povečan je bil tonus hrbtne muskulature in ob palpaciji je bil občutljiv po celotni spinalni regiji. Ob premikih ramen je bil slišen in tipljiv krepitus, tetivi m. biceps brachii sta bili bilateralno vneti in boleči.
Radiology Department - Animal Hospital Postojna
Terapevtski pristop
Pri Apolonu smo se odločili za simultani multimodalni terapevtski pristop. Med terapevtke tehnike smo vključili hidroterapijo, terapijo z laserjem IV. generacije, fokusno “shock wave” terapijo (fESWT), pasivno razgibavanje sklepov, termoterapijo, manualne masažne tehnike ter terapevtsko vadbo.
Terapije smo izvajali od oktobra do aprila, na približno 7-14 dni, saj smo se morali prilagajati urniku in oddaljenosti lastnice. Lastnico smo izobrazili o primernih aktivnostih in postopnem povečevanju le-teh, ji pokazali razgibavanje in vaje, ki jih je nato v obdobjih med posameznimi terapijami samostojno izvajala doma.
Na začetku smo terapije namenili predvsem zmanjšanju bolečine in vnetja s pomočjo terapije z laserjem IV. generacije, ter sproščanju povečanega tonusa mišic in izboljšanju obsega gibljivosti z manualnimi tehnikami. Po treh obiskih se je psu počutje začelo izboljševati, zato smo v terapije vključili tudi hidroterapijo in terapevtske vaje za izboljšanje propriocepcije, gibljivosti in mišične mase, s poudarkom na krepitvi stabilizatorjev ramen. Postopno smo povečevali težavnost vaj in podaljševali dolžino hidroterapije.
Že po nekaj mesecih fizioterapevtskih obravnav so doma lahko sprehod podaljšali, saj se je pes počutil bolje. Po enem letu od začetka terapij je bil sposoben dvournega sprehoda po ravnem, mehkejšem terenu, brez poslabšanja stanja. Kasneje smo v terapije vključili tudi terapijo s fokusnimi globinskimi udarnimi valovi (fESWT). Po treh letih od začetka terapij (trenutno je star 12 let) še vedno hodi na daljše sprehode, in brez težav premaguje tudi hojo navzdol. Občutljiv postane le ob vetrovnem vremenu.. Zadnje leto doma opažajo, da na krajše razdalje večkrat tudi teče.
Apolon nima več izrazitih težav s šepanjem, muskulatura plečnega obroča in hrbta je veliko bolj sproščena. Ob manipulaciji ramen in komolcev ne kaže bolečin, obseg gibljivosti sklepov pa je izboljšan skoraj do normale.
Apolon še vedno obiskuje terapije v sezonah od oktobra do aprila, enkrat na 14 dni. V terapije vključujemo hidroterapijo, terapijo s fokusnimi udarnimi valovi (fESWT), manualno terapijo in lasersko terapijo. Terapevtske vaje lastnica izvaja sama doma. Z opisanim terapevtskim pristopom Apolon uspe ohranjati dobro počutje, mišično maso in gibljivost sklepov tudi tekom preostalega dela leta, ko terapij ne more obiskovati. Po začetku terapij se je Apolonu stanje tako izboljšalo, da ni več potreboval protibolečinskih zdravil.
Razprava in zaključek
Osteoartroza je progresivno kronično obolenje sklepov, zaradi katerega psi pogosto potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje in kontroliranje stanja. Apolon je po treh letih, odkar je prvič prišel k nam na fizioterapevtske obravnave, sedaj pri svojih dvanajstih letih, z bilateralnim kroničnim osteoartritisom ramen in bilateralnim fragmentiranim koronoidnim podaljškom, aktiven pes, ter nima težav po daljših in napornejših sprehodih.
Če si lastniki želijo izboljšati kvaliteto življenja njihovega psa s kronično osteoartrozo, imamo na voljo veliko novejših pristopov. Pomembna je celostna obravnava pacienta, ki vključuje prilagoditev aktivnosti, ohranjanje primerne telesne teže, terapevtske vaje in druge fizioterapevtske tehnike. Za izboljšanje stanja lahko priporočamo tudi primerne prehranske dodatke in se po potrebi poslužimo tudi bioloških terapij (trombocitno krvno plazmo - PRP, in matičnih celic). S takšnim pristopom lahko znižamo ali izključimo potrebo po aplikaciji protibolečinskih zdravil.
Literatura:
1. Bland SD. Canine osteoarthritis and treatments: A review. Veterinary Science Development 2015,5, 84–89
2. Anderson KL, Zulch H, O'Neill DG, Meeson RL, Collins LM. Risk Factors for Canine Osteoarthritis and Its Predisposing Arthropathies: A Systematic Review. Frontiers in Veterinary Science 2020 Apr 28; 7:220.
3. McLean H, Millis D. Treatment plans (osteoarthritis) in: Bockstahler B, Wittek K, Levine D, Maierl J, Millis D, editors. Essential Facts of Physical Medicine, Rehabilitation and Sports Medicine in Companion Animals. Babenhausen : VBS GmbH 2019: 576–579 str.
4. Mille MA, McClement J, Lauer S. Physiotherapeutic Strategies and Their Current Evidence for Canine Osteoarthritis. Journal of Veterinary Science 2022 Dec 21; 10(1):2.
You don`t have permission to comment here!
Naroči se na obvestila
My comments