Četudi starost ni bolezen, pa se skozi proces staranja dogajajo številne fizične, metabolične in psihološke spremembe, ki vplivajo na zdravstveno in mentalno stanje starejših psov. Njihov imunski sistem ni več tako močan kot prej, pešati pa začnejo tudi drugi organski sistemi in posledično so starejši psi bolj podvrženi različnim boleznim in tegobam. Vsekakor pa to ni razlog, da našega starčka izključimo iz aktivnega in socialnega življenja.
Preberte naših 5 nasvetov kako lahko starejšim psom omogočimo uživati kar se da dolgo in kvalitetno življenje s primerno nego in nekaj prilagoditvami.
piše: Eva Čepin, dr. vet. med., CCRP
Kdaj je moj kuža star?
- Male pasme (do 10 kg): 11.5 let
- Srednje velike pasme (do 25 kg): 10 let
- Velike pasme (do 45 kg): 9 let
- Orjaške pasme (nad 45 kg): 7.5 let
5 nasvetov za lastnike starejših psov:
1. Redni preventivni pregledi
Ko začnejo pešati življenjske funkcije, postane organizem šibkejši in manj odporen na različne bolezni. Z rednimi preventivnimi pregledi pri veterinarju jih lahko pravočasno odkrijemo in začnemo zdraviti v zgodnjih fazah, ko so možnosti za uspeh večje. Pri psih, ki so že na terapiji pa se na tak način spremlja potek zdravljenja in po potrebi prilagaja terapevtski plan.
Redni preventivni pregledi so izrednega pomena.
Kdaj začnemo s preventivnimi pregled in kako pogosto jih opravljamo?
Letni preventivni pregledi so priporočljivi za pse vseh starostnih skupin, posebej pa za starejše pse - po 7. letu starosti oziroma odvisno od pasme (manjše pasme kasneje). Preventivni pregled opravimo vsaj 1x letno, po potrebi ali nasvetu veterinarja pa tudi bolj pogosto.
Tery, naš 16-letni višavček
2. Gibanje, gibanje, gibanje!
Gibanje je izrednega pomena za ohranjanje vitalnosti tudi v zrelih letih. S starostjo začne upadati kostna, mišična in hrustančna masa, povečuje pa se delež maščobnega tkiva. To je naraven proces, ki ga ni mogoče v celoti preprečiti, lahko pa ga upočasnimo. Ključno vlogo pri tem imata gibanje in ustrezna prehrana.
Ohranjanje aktivnega življenjskega sloga torej pomaga upočasniti nastanek težav, kot so artritis in atrofija mišic, ohranja pasje sklepe gibljive, pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže in jih mentalno zaposli. Ne dovolimo, da se naš starček »zaleži«.
Za starejše pse izbiramo aktivnosti, ki ne preobremenjujejo sklepov. Hoja je odlična in nemalokrat zelo podcenjena aktivnost za ohranjanje gibljivosti in vitalnosti. Za seniorje izbiramo ravninske poti, tempo hoje pa prilagajamo njihovemu. Izogibamo se strmim potem, upoštevati pa moramo tudi zunanje temperature - starejši psi so namreč bolj občutljivi na temperaturne spremembe (vročina, mraz). Sprehode razdelimo v več krajših, namesto enega dolgega.
Tek za žogicami, skoki in eksplozivne dejavnosti niso primerna aktivnost za starejše pse. Za ohranjanje mišične mase so veliko boljša izbira enostavne vaje za krepitev, v dnevno aktivnost pa vključimo tudi vaje za izboljšanje propriocepcije – zavedanja telesa (kavaleti, hoja po različnih podlagah, stopanje na ravnotežne predmete, itd.), ki se s starostjo slabša.
Plavanje in (še boljše) hidroterapija v podvodni stezi sta odlični obliki aktivnosti, saj neobremenjujeta sklepov – s predpostavko, da ima naš senior zdravo srce in pljuča.
Ne glede na zdravstveno stanje in omejitve vašega psa, za vsakega se najde aktivnost, primerna njegovemu stanju in zmožnostim. O primernih aktivnostih za vašega psa se pogovorite z veterinarjem-specialistom rehabilitacije in fizikalne terapije.
3. Mentalna stimulacija
Tako kot telesna, je torej pomembna tudi mentalna zaposlitev. Posebej psom, ki zaradi različnih težav ne morejo biti več fizično toliko aktivni kot prej, moramo zagotoviti druge oblike aktivnosti. To jim razmiga možgančke in popestri dan.
Možnosti mentalnih zaposlitev so številne, nekaj predlogov:
- Po hiši skrijemo hrano (ali igračke), ki jo mora kuža poiskati
- »Šnofke« (snuffle matts)
- Interaktivne pasje igrače
- Psa naučimo kakšen nov trikec (p.s.: nikoli ni prepozno za učenje! )
- Vaje samokontrole
4. Socialna vez
Psi so socialna bitja, ki se zelo navežejo na svojega lastnika. Če pomislite na svojega psa je verjetno večino časa, ko ste doma, nekje v vaši bližini. Le redko nas spustijo izpred oči. Takšna je narava psa in socialni stik jim ogromno pomeni. Pri starejših psih se zmanjša dnevna fizična aktivnost, kar posledično zmanjša tudi čas, ki ga aktivno preživimo z našim starčkom. Ne pozabimo, da nekateri seniorčki težje gredo po stopnicah in nam kar naenkrat ne morejo več povsod slediti, četudi le po hiši. Starejše živali so bolj podvržene stresu, ki ga pomanjkanje socialnih stikov vsekakor povzroča. Imejmo to v mislih in jim še vedno namenimo enako ali celo večjo količino pozornosti kakor prej.
Psi so socialna bitja, ki se zelo navežejo na svojega lastnika.
5. Prilagoditev življenjskega okolja
Starejši psi so pogosto gibalno ovirani, imajo slabšo orientacijo ali jim peša vid. Da bi bili v svojem okolju čim bolj varni, so potrebne določene prilagoditve s katerimi jim pomagamo do boljše kvalitete življenja.
- Primerno ležišče: starejši psi potrebujejo več spanca in počitka. Zagotovimo jim mehko udobno ležišče, na katerem se bodo kvalitetno spočili. Ležišče naj bo na primernem mestu.
- Primerna podlaga po stanovanju: nedrseča tla, ki preprečijo zdrse in padce. Starejši psi z ortopedskimi težavami težje vstajajo in na gladkih tleh je to zanje skoraj nemogoče, vsekakor pa nevarno. Dobra rešitev so preproge, tekači, podloge za vadbo, itd.
- Uporaba klančin za vstop in izstop iz avta
- Zmanjšajmo hojo po stopnicah, tako da psu uredimo prostor v spodnjih etažah. Če so stopnice neizogibne, si lahko pomagamo s klančino ali z uporabo oprsnic s katerimi psa podpiramo pri hoji.
- Dvignjene posodice: psi s težavami v vratu, hrbtenici ali artrozo sklepov se težje sklonijo. Pomagamo jim tako, da posode z vodo in hrano dvignemo na primerno višino.
“Blessed is the person who has earned the love of an old dog.”
- Sydney Jeanne Seward
You don`t have permission to comment here!
Naroči se na obvestila
My comments