Jana Gams, dr. vet. med., Certified Canine Rehabilitation Practitioner

"Moja kinološka pot se je pričela pred več kot dvajsetletjem, ko sem kot mlado dekle prihranila dovolj, da sem si lahko sama kupila svojega čisto prvega psa – višavskega terierja. Ker nikdar nisem želela »samo psa«, sva se skupaj naučila mnogo o šolanju psov, reševanju težav, okusila tekmovalni duh in tudi prve stopničke na tekmovanjih šolanih psov (po programu B-bh), ter dokazala predvsem sebi, da se z voljo in trudom da doseči vse.
Življenjska pot me je dalje, po pravzaprav precej logični izbiri, vodila na študij veterine, ki mi je področje kinologije razširil tudi v strokovnem smislu. Kasneje sta se nam pridružili še borderski ovčarki Brie in Genie, s katerima sem se lahko preizkusila v najrazličnejših področjih športne kinologije od agilityja, FCI obedienca, rallyja, paše ovac, pasjega frizbija, dogdancinga do canicrossa, nekako pa tekmovalno zajadrala predvsem v Agility in FCI Obedience, kjer že vrsto let dosegamo odlične rezultate. Ker sem kaj kmalu dojela, da želim v svojem poklicu preplesti veterino in kinologijo, in ker sem mnenja, da se učenje nikoli ne konča, sem se po zaključenem študiju vpisala na podiplomsko izobraževanje za rehabilitacijo / fizioterapijo psov (CCRP - Certified Canine Rehabilitation Practitioner) na Univerzo v Tennesseeju - sedaj pa želim s svojim znanjem pomagati vsem, ki takšne storitve iščejo in potrebujejo.

S psi uživam v skupnih aktivnostih in moja želja je, da tudi drugim ljudem s svojim znanjem in storitvami omogočim, da bodo skupni čas s svojim štirinožnim prijateljem lahko preživljali čim dlje in čimbolj kakovostno - naj si bo to na običajnih sprehodih ali pa v drugih aktivnostih in športih."

Znanje

• 
• 
• 
• 
•  

 

Lenka Kokovnik, dr. vet. med.

Moja pot k veterinarski rehabilitaciji se je začela med študijem, ko sem se prvič udeležila predavanja o rehabilitaciji psov. Takrat sem spoznala, da je to smer, ki ji želim slediti v življenju. Ta strast me je spremljala tudi po zaključku študija veterine in med iskanjem svoje prve zaposlitve, zato sem bila navdušena, ko se je ponudila priložnost za strokovno izpopolnjevanje na tem področju.

Po diplomi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani leta 2020 in pridobitvi licence sem nadaljevala z nabiranjem izkušenj skozi prakse, konference, delavnice in praktično delo, povezano z rehabilitacijo psov in športno medicino. Moja strast do psov me je vodila tudi na številne seminarje in treninge, ki so zajemali širok spekter aktivnosti, kot so iskanje in reševanje, agility, mondioring, rally obedience, prinašanje, pasji frisbee in paša ovac.

Moje izkušnje s šolanjem psov so raznolike; začela sem z našo družinsko koker španjelko v mladosti in nadaljevala z mojo novoškotsko prinašalko, s katero sem trenirala rally obedience in prinašanje. Trenutno imam dva psa – Q, 10-letnega mešančka, in Fly, 8-letno delovno tervuerenko, s katerima sem trenirala in tekmovala v reševanju, agilityju in mondioringu.

Veselim se nadaljnjega strokovnega razvoja na področju veterinarske rehabilitacije in športne medicine, kjer lahko združim svojo vnemo, spretnosti in globoko razumevanje pasjega vedenja ter tako zagotavljam najboljšo oskrbo in podporo psom ter njihovim predanim lastnikom.

 

Monika Gradišar, dr. vet. med.

Že od malih nog me je navduševal veterinarski poklic. Če bi vprašali mojo družino, bi rekli, da sem že od osnovne šole imela brezkompromisen fokus – postati veterinarka. Ljubezen do živali me spremlja že prav tako dolgo; od malih živali do konjev, vendar so bili vedno moja največja ljubezen psi. Večletna želja po psu se mi je uresničila proti koncu srednje veterinarske šole – borderska ovčarka Sky je postala del naše družine. Njena želja po delu me je seveda uvedla v svet pasjih športov in vzgoje. Po uspešnem zaključku srednje šole me je pot vodila na študij veterine, ki mi je razširil pogled na področja, ki jih pokriva veterina. Že med študijem sem preizkusila delo v splošnih veterinarskih ambulantah in ugotovila, da to morda ni prava pot zame. Nato sem raziskovala, katero področje dela mi je v največje veselje, in po spletu okoliščin odkrila področje fizioterapije in rehabilitacije psov, ki združuje mojo ljubezen do psov, kinologijo in veterino. V tem času se mi je pridružil še Yumbi, s katerim sva se preizkusila tudi v paši ovac, kar je primarna naloga njegove pasme in je postala najina glavna disciplina. Že pred zaključkom študija sem se kot študentka veterine lahko vpisala v nadaljnje izobraževanje na področju rehabilitacije – CCRP program Univerze v Tennesseeju. Po zaključku študija leta 2023 sem se pridružila ekipi Dogs4motion, kjer skupaj stremimo k izboljšanju zdravja gibalnega sistema in splošnega počutja pacientov.

 

Neja Topler, veterinarski tehnik

Že od nekdaj sem velika ljubiteljica živali in sem vedela kaj želim postati, ko odrastem. Po dolgoletni želji sem pri 12. letih dobila nemško ovčarko Lexy, s katero sva obiskovali pasjo šolo poslušnosti in kasneje treningov mantrilinga, v katerem uživava še danes.

Moja pot po osnovni šoli se je nadaljevala na srednji veterinarski šoli v Mariboru. Po praksah v splošnih ambulantah sem si želela pridobiti znanje tudi iz področja rehabilitacije in fizioterapije, tako sem se po končani praksi pridružila Dogs4motion ekipi, kjer neizmerno uživam v svojem delu.

V centru se mi večkrat pridruži psička Aya – yorkshire terierka in je najmanjša članica ekipe. Julija 2024 pa se nam je pridružila še psička Giga – portugalski vodni pes, s katero pa že hitiva novim izzivom naproti.

 

Beata Luchowska, dr. vet. med, canine physiotherapist - zunanja strokovna sodelavka

 

Primož Gams - administracija

Naš najzvestejši podpornik, "stric iz ozadja": diplomiran biolog in gorski kolesar z dolgoletnimi izkušnjami s področja športa. Z delom v naši ekipi skrbi za administrativni in organizacijski del, s svojimi kreativnimi idejami in rešitvami pa zagotovo pripomore k vsem našim izboljšavam!

 

Maja Čoderl - administracija

Po poklicu uni.dipl. organizator dela, ampak po srcu že od malih nog ljubiteljica živali.

Ljubezen do psov se je začela že v osnovni šoli s prvim koker španijelom Arom, nadaljevalo pa se je v srednji šoli z drugo koker španielko Missy. Ko je Missy dopolnila 9 let, sem na Facebooku našla oglas za agility tečaj na Koroškam. Na tečaju je bila najina inštruktorica Jana. Z Missy sva se zaljubile v to kinološko disciplino. Ampak, ker je bila Missy že precej stara, se je hitro porodila želja po še enem psu, ki bo bolj primeren za ta šport. Tako je v moje življenje leta 2015 prišel prvi border collie Lars, leta 2018 pa še psička Mavie. Z Jano in Primožem smo vseskozi ostali v tesnih stikih, skupaj trenirali, hodili na tekme.

Vmes smo v mojo primarno družino leta 2018 pozdravili sinčka Vita, v poletnih mesecih 2021 pa še sinčka Tea. Januarja 2021 se je odprlo dodatno delovno mesto v Dogs4motion, kot dodatna pomoč v administraciji. S svojimi dotedanjimi poklicnimi izkušnjami sem bila pripravljena na nov karierni izziv, katerega z največjim veseljem opravljam še danes.